Zasvojenost s seksualnostjo je unicujoca bolezen, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu; ne le zasvojene, z njimi vred tudi vse tiste, ki jih imajo radi in so del njihovega zivljenja. Knjiga tako njim kot strokovnjakom ponuja poglobljeno znanje o zasvojenosti s seksualnostjo in najnovejsa dognanja nevroznanosti, ki pomembno vplivajo na oblikovanje programov pomoci. Pojasnjuje tudi, kako nove tehnologije vplivajo na delovanje cloveskih mozganov, nase odnose in delo, pa tudi spolnost. Posamezna poglavja obravnavajo razlicne pojavne oblike te zasvojenosti, opredelitev in dejavnike tveganja za njen razvoj, delovanje mozganov in nevrobiologijo zasvojenosti, travmaticne izkusnje, ki vplivajo na razvoj zasvojenosti, in komorbidnost. Posebej se posvecajo tudi zasvojenim zenskam, partnerjem, razkritju, vplivom pornografije in internetnega seksa na partnerske odnose in mladostnike, pastem sodobne tehnologije, razlicnim oblikam kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok in odraslih, razlikam med zasvojenskim seksom in zdravo spolnostjo ter iskanju ustreznih oblik pomoci. Oblike spolnega izrazanja so tako raznovrstne, kot smo razlicni ljudje, in v tem se odraza lepota in raznolikost cloveskega zivljenja. Poezija in proza pricata, da so nekatera najlepsa cloveska dozivetja povezana prav s spolnostjo, obenem pa sta tudi polni primerov, kako se ljudje vedemo, ko postane spolnost osrednje vodilo nasega zivljenja. Knjiga opisuje zapleteno dinamiko zasvojenosti, povezano s seksualnostjo v dobi interneta in elektronskih naprav.
Odlicen prirocnik za avtogeni trening Hitrost zivljenja sodobnega cloveka postavlja v stanje konstantnega nemira. Stres je vsakodnevni spremljevalec pri vseh opravilih, odraza se tudi na zdravju. Predvsem dolgotrajen vpliv negativnega stresa lahko povzroci resne zdravstvene tezave. Preprecimo jih lahko z ucinkovito rabo sprostitvenih tehnik, kot je npr. avtogeni trening.
Dobra obramba pred stresnim zivljenjem so sprostitvene tehnike, ki jih avtor nasteva kar nekaj in bralcu predlaga, da preizkusi njihov vpliv. Na podlagi lastnih izkusenj pa izpostavlja predvsem tehniko avtogenega treninga. Avtogeni trening sam uporablja ze vrsto let, poleg tega pa je s to sprostitveno tehniko spoznal mnoge svoje paciente in druge skupine ljudi.
Avtogeni trening izhaja iz pomiritve telesa s pomocjo zavesti, posledicno se izvajalec sprosti tudi dusevno in je bolje opremljen za spoprijemanje s tezavami, izzivi, nalogami, utrujenostjo in vsakdanom.
Prirocnik Glava dela cudeze je napisan v poljudnem tonu, saj je namenjen vsem, ki bi zeleli izvedeti vec o postopkih izvajanja avtogenega treninga, udelezencem tecajev avtogenega treninga, hkrati pa je dobro izhodisce za terapevte, ki to tehniko sproscanja uporabljajo pri svojem delu.
Knjiga Psihologija bolnika in njegovega okolja je zato plod njenega zavzetega studija, razvijanja te discipline in njenih bogatih izkusenj iz dela s pacienti. Je izjemno zgoscena na bistvena podrocja, ki jih avtorica naniza v 9 poglavjih.
V prvem poglavju tenkocutno uvaja na podrocje obravnavanja telesne bolezni spremljajoce psihicne fenomene, saj racuna z odpori, tako pri bolnikih kakor tudi pri medicinskem osebju. Tako pride do definicije zdravstvene psihologije, njenega razvoja in pomena. V drugem poglavju se ustavi ob sodobnem biopsihosocialnem modelu zdravja, bolezni in pocutja, ki spreminja zdravstveno kulturo tako na podrocju raziskovanja kot klinicne prakse. Naslednja poglavja avtorica namenja kljucnim in klasicnim temam zdravstvene psihologije: anksioznosti, ki je bolnikova vecna spremljevalka, stresu in dejavnikom spoprijemanja s stresom, separacijam, izgubam in zalovanju, kar jo privede do samostojnega poglavja o psihosomatskih odzivih in obolenjih. Posebno poglavje namenja osebam s kronicnimi obolenji, tudi primerom hudih neozdravljivih bolezni. Za mnoge bo posebej zanimivo poglavje o izgorevanju zdravstvenega kadra na delovnem mestu. Zadnje poglavje avtorica namenja problemom komunikacije z bolnikom, zavedajoc se, da je to podrocje danes eno najbolj zanemarjenih in se posebej vodi v konfliktne situacije na podrocju zdravstva, kjer smo ze tako prica krizi odnosov med osebjem in odnosov med zdravstvenim osebjem ter bolniki.
Knjiga Psihologija bolnika in njegovega okolja je pisana privlacno, v lepem jeziku in je dobrodosla ne le za tiste, ki se s podrocjem seznanjajo pri svojem studiju (predvsem medicinske sestre), ampak tudi za tiste, ki se ne, pa bi se morali (zdravniki), ne nazadnje pa bo dobrodosla tudi vsem nam kot pacientom, ki bi morali sodelovati v procesih zdravljenja kot obvesceni in soodgovorni subjekti. Nismo nasprotniki ampak zavezniki z zdravstvenim osebjem, soodgovorni za napredek zdravstvenega varstva. Avtorica s to knjigo gotovo ponuja dobre moznosti.
Ignac Schmidt v svoji peti knjigi v barvni lestvici predstavi depresijo. V uvodu nas seznani s pojmom in nesluteno razseznostjo bolezni, ki v aktualnem casu dozivlja eksponenten razmah.
Depresija je med najbolj unicujocimi psihiatricnimi motnjami. Po podatkih WHO je v starostni skupini od 15 let do 44 let vodilni vzrok invalidnosti. Okoli 70 odstotkov oseb z depresijo nikoli ne dobi pomoci. Pri okoli 80 odstotkih oseb z depresijo je prizadeto vsakodnevno delovanje, se posebej na delu. Kapitalisticni pogled na depresijo poudarja izgubo delovnega casa, padec produktivnosti, absentizem, brezposelnost in velike stroske. Statistika predpisovanja antidepresivov je osupljiva. Stevilke samo rastejo.
Avtor se v knjigi sprasuje, kaj je s to depresijo, da jo srecujemo povsod okrog nas, pri znancih, prijateljih, sodelavcih, klientih vseh starosti, da polni medije vseh vrst, o depresiji govorijo romani in filmi.
V 23 poglavjih je nanizanih nekaj najpomembnejsih podrocij in primerov depresije, dopolnjenih z naslovi knjig in filmov, ki obravnavajo problematiko. Kot vselej, nam avtor obravnavano tematiko dodatno predstavi z risbami, ki so mu jih narisali klienti v njegovi dolgoletni praksi. V sklepnih poglavjih ponudi tudi moznosti izhodov iz tezav, nacine pomoci in samopomoci.
In zakljuci z mislijo: »Vedno gre za svetlobo in temo. Ko se svetloba dneva umakne temi noci, z uzitkom globoko vdihnite, dovolite si to in se zavejte, da ste se pretolkli skozi se en dan. Jutrisnji bo ze nekaj drugega.«
